Tukaj je razlaga nekaterih ključnih kategorij v IPA, skupaj s primeri simbolov in ustreznimi besednimi primeri:
Samoglasniki:
Samoglasniki so govorni zvoki, ki nastanejo brez večjega krčenja ali zapiranja glasilk. So jedro zlogov v besedah.
- /iː/ kot v "pesa"
- /æ/ kot v "mačka"
- /ɑː/ kot v "oče"
- /ʌ/ kot v "cup"
- /eɪ/ kot v "dan"
- /ɔː/ kot v "zakon"
- /uː/ kot "modra"
- /oʊ/ kot v "iti"
diftongi:
Diftongi so kombinacije dveh samoglasnikov v istem zlogu.
- /aɪ/ kot "čas"
- /aʊ/ kot v "kako"
- /ɔɪ/ kot v "fant"
- /eə/ kot v "par"
- /ɪə/ kot v "blizu"
Soglasniki:
Soglasniki so govorni zvoki, ki nastanejo z oviranjem ali omejevanjem pretoka zraka iz glasilk.
- /p/ kot v "pat"
- /b/ kot v "bat"
- /t/ kot v "tap"
- /d/ kot v "pes"
- /k/ kot v "mačka"
- /g/ kot v "koza"
- /f/ kot v "fan"
- /v/ kot v "van"
- /θ/ kot v "misli"
- /ð/ kot v "to"
- /s/ kot v "sip"
- /z/ kot v "zip"
- /ʃ/ kot v "ona"
- /ʒ/ kot v "mera"
- /tʃ/ kot v "cerkev"
- /dʒ/ kot v "sodnik"
- /m/ kot v "man"
- /n/ kot v "ne"
- /ŋ/ kot v "peti"
- /l/ kot v "lip"
- /r/ kot v "rdeči"
- /j/ kot "da"
- /w/ kot v "moker"
Nosni izdelki, tekočine in drsniki:
Nabor soglasniških zvokov dopolnjujejo nosnice (zvoki z znižanim mehkim nebom), tekočine (zvoki z delnim stiskom v ustih) in drsnice (zvoki s postopnim prehodom iz enega zvoka v drugega).
Ne pozabite:
- Simboli so v zapisu IPA sklenjeni s poševnicami (/ /).
- Kvadratni oklepaji [ ] se pogosto uporabljajo za fonetični prepis besed, ki temelji na dejanski izgovorjavi in ne na standardiziranem črkovanju v slovarju.
- IPA je zasnovan tako, da lahko predstavlja zvoke vseh jezikov, zato nekateri simboli v nekaterih jezikih morda ne obstajajo.
Ne pozabite, da se izgovorjava v različnih naglasih in narečjih lahko razlikuje, zato je IPA sicer dragocena referenca, vendar se lahko razlikujejo tudi dejanski zvoki.
Fonetična abeceda Združenega kraljestva, znana tudi kot britanska fonetična abeceda ali Natova fonetična abeceda, se ne razlikuje od standardne mednarodne fonetične abecede (IPA), ki se uporablja za zapisovanje govornih zvokov. Vendar pa je treba upoštevati, da imata britanska fonetična abeceda in IPA različne namene in se uporabljata v različnih kontekstih.
1. Mednarodna fonetična abeceda (IPA)
IPA je obsežen sistem simbolov, ki se uporablja za standardizirano predstavitev zvokov govora. Zajema široko paleto govornih zvokov, ki jih najdemo v jezikih po vsem svetu. Jezikoslovci, učenci jezikov in strokovnjaki uporabljajo IPA za prepisovanje natančne izgovarjave besed in analizo fonetičnih lastnosti različnih jezikov.
2. Fonetična abeceda Združenega kraljestva (Natova fonetična abeceda)
Fonetična abeceda Združenega kraljestva, znana tudi kot Natova fonetična abeceda, je niz kodnih besed, ki se uporabljajo za črkovanje besed ali sporočil v radijskih ali telefonskih komunikacijah. Zasnovana je za zagotavljanje jasne in nedvoumne komunikacije, zlasti v razmerah, ko bi lahko prišlo do težav z izkrivljanjem, motnjami ali napačnim razumevanjem posameznih črk. Vsaki črki angleške abecede je v britanski fonetični abecedi dodeljena določena beseda, ki je v pomoč pri črkovanju besed.
V britanski fonetični abecedi je na primer namesto besede "B" zapisana beseda "bee". S tem se lahko izognete zmedi, saj lahko podobno zveneče črke, kot sta "B" in "D", po telefonu ali radiu zlahka zamenjate.
Tukaj je nekaj primerov britanske fonetične abecede:
- O: Alfa
- B: Bravo
- C: Charlie
- D: Delta
- E: Odmev
- F: Foxtrot
- G: Golf
- H: Hotel
- I: Indija
- J: Juliet
- K: kilogram
- L: Lima
- M: Mike
- N: november
- O: Oscar
- P: Papa
- V: Quebec
- R: Romeo
- S: Sierra
- T: Tango
- U: Enotna
- V: Victor
- W: Whiskey
- X: rentgenski žarki
- Y: Yankee
- Z: Zulu
Fonetična abeceda Združenega kraljestva se uporablja za jasno črkovanje v komunikacijskih kontekstih, medtem ko se IPA uporablja za natančno fonetično transkripcijo in analizo govornih zvokov v različnih jezikih.
Angleška fonetika je študija zvokov, ki se uporabljajo v angleškem jeziku, njihovega nastanka in zaznavanja. Je področje jezikoslovja, ki se osredotoča na razumevanje govornih zvokov in njihovih vzorcev v angleščini ter na načine, kako ti zvoki v govoru medsebojno delujejo.
Tukaj je nekaj ključnih pojmov in simbolov, ki se uporabljajo v angleški fonetiki:
1. Fonemi
Fonemi so najmanjše razločevalne zvočne enote v jeziku. So osnovni gradniki, ki razlikujejo pomen besed. Na primer, zvoka /p/ in /b/ v besedah "pat" in "bat" predstavljata različne foneme, saj lahko spremenita pomen besede.
2. Alofoni
Alofoni so različice fonema, ki ne spreminjajo pomena besede. Razlikujejo se lahko glede na dejavnike, kot so naglas, narečje ali okoliški zvoki. Na primer, zvok /p/ v besedi "pat" se lahko v različnih angleških naglasih izgovarja nekoliko drugače.
3. Samoglasniki in soglasniki
Angleščina ima različne samoglasnike in soglasnike. Samoglasniki nastajajo brez večjega krčenja glasilk, medtem ko se soglasniki v določeni obliki krčijo ali zapirajo. Za samoglasnike je običajno značilen njihov položaj v ustih (visoki, srednji, nizki) in to, ali so ustnice zaokrožene ali ne.
4. Simboli IPA za angleške zvoke
Mednarodna fonetična abeceda (IPA) uporablja niz simbolov za predstavitev različnih zvokov v angleščini.
Na spletni strani angleški Al Fresco z veseljem vam bomo pomagali pri vseh vprašanjih o fonetični abecedi in jeziku ter vam podali številne fonetične primere, da jih boste bolje razumeli. Oglejte si naše tečaje.
